18 devetošolcev je za bronasto MEPI odpravo uspešno opravilo tudi s končno odpravo. Vabljeni k branju njihovih vtisov.

Strah pred divjimi prašiči, pajki, polži, kaj bomo jedli tisti dan, nam bo uspelo … A ko prideš na cilj tega ni, pozabiš na vse in si le srečen, da si na kraju, kjer si in z ljudmi, ki so ob tebi. Drugo je vseeno.

Bilo je zelo dobro, še posebej na glavni odpravi, a tudi precej utrujajoče. Drugače smo se imeli res fajn, ko smo se s sošolci in prijatelji družili in skupaj pekli čevape. Še posebej pa je bilo dobro na Pasji ravni, ker ni bilo prevroče in še več prostora je bilo. Drugače je bilo res odlično.

Čeprav je bilo napovedano prav slabo vreme, smo se v petek, 7. junija, vseeno odpravili proti Sv. Mohorju. Slabo vreme smo skupaj pregnali z dobro voljo.

»Sprehodili« smo se preko Stare Loke, proti Križni gori, Planici, mimo Špičastega hriba in do naše končne destinacije prvega dne, Sv. Mohorja. Tam smo si odpočili in nabrali novih moči. Proti večeru smo zakurili ogenj, ko pa je začelo postajati hladno, smo se zavili v spalke ter zaspali.

Zbudil nas je zvon cerkvice, kar je pomenilo, da je ura sedem. Pozajtrkovali smo, pospravili šotore, si zavihteli težke nahrbtnike na hrbte in počasi stopili na pot. Vrnili smo se do Špičastega hriba, kjer smo zavili na pot proti Sv. Joštu nad Kranjem. Ko smo mislili, da je že vsega konec, po spustu z Jošta, je nastopil klanec na Šmarjetno goro. Misel, da smo pred koncem, nas je gnala naprej, zato smo prišli na vrh. Po počitku v senci dreves, smo se le še spustili do parkirišča, kjer so nas čakali starši.

Žulji in piki različnih žuželk so se že zagotovo zacelili, zato bo na končno odpravo MEPI-ja ostala le lepa misel.

Meni je bila MEPI odprava zelo všeč, saj smo se odlično povezali med seboj (tako dekleta kot fantje). Vsi smo bili okrog ognja, si med seboj pomagali itd. Lahko rečem, da je ena zelo lepa izkušnja in kdor ima možnost, se je naj udeleži. Dogajanje nam je popestrilo tudi lepo sončno vreme, dobra družba, zabavna učitelja, dobra volja in dobra hrana. Menim, da je bil vsem letošnjim udeležencem MEPI všeč, čeprav smo se nekateri znali bolje zabavati in preživeti skupaj v naravi. 

Na odpravi mi je bilo zelo všeč, saj smo se lahko družili in uživali v naravi.

Fotografije si lahko ogledate v fotogaleriji

MEPIJEVSKA

(Poustvarjanje po pesmi O. Župančiča: Žebljarska)

Od osme do trete,
od osme do trete,
so MEPI-jevske čete
začele odpravo,
odpravo in na cilju
priredile zabavo.

Hodili smo po klancih, po vodah
in cestah,
ruzake nosil in svoje potrpljenje gradil.
Od osme do trete,
od osme do trete.

Od šestih do treh.
Od šestih do treh.
Smo žural ga spet.
Od šestih do treh.

Od štirih do sedmih
smo šl’ mal’ spat,
a fantje so hotli nazaj vasovat.

Čokolino pa mlek za fruštk jemo spet.
Pa je naše mučenje že treba začet.

Domov pridemo mokri
in zmatrani vsi,
sam fajn smo se mel
pa užival smo mi.

(Skupno 123 obiskov, današnjih obiskov 1)